Huda prometna nesreča ga je navdala z motivacijo, da izkoristi vse priložnosti, ki mu v življenju pridejo naproti. Vrgel se je v študentsko delo, svojo kreativnost izražal v cirkuško-gledališki skupini, hkrati pa vedno stopal na proti uspešni karieri. Postal je prvi idejni manager v Sloveniji, sedaj pa uspešno vodi podjetje MBILLS, ki ponuja eno večjih slovenskih inovacij – mobilno denarnico.

“Na začetku, ko poskušaš nekaj novega, ko pretresaš tako uveljavljen sistem, ki ima več kot 40 let tradicije, je zelo naporno.”

A pravi, da se vztrajnost, ki se je uči predvsem od svojih dveh hčerk, vedno poplača. Z motivacijo in energijo ga vsako jutro navda tudi ambiciozna MBILLS ekipa, s katero si deli isti cilj – da mobilno plačevanje v vseh situacijah postane oblika plačila, ki je za uporabnika najbolj enostavna in priročna, s čimer se ustvarja tudi bolj ekološka, transparentna in odprta družba.

Kakšna je tvoja zgodba, ki te je pripeljala do trenutne vloge direktorja MBILLS?

Na informativnem dnevu, ko smo se odločali za študij, sva se s kolegom oglasila na Fakulteti za družbene vede. Zelo naju je prepričala velika masa študentk in poljubovalnica (smeh). Odločila sva se za kadrovski menedžment, a že v 1. letniku me je zaradi urnika, ki je bil razprostren čez cel dan, malce minila motivacija in raje sem se posvetil študentskemu delu. Šele, ko sem imel hudo prometno nesrečo, zaradi katere sem bil cel mesec v bolnišnici, sem imel čas razmišljati, kaj želim početi v življenju. Takrat sem se odločil, da bom izkoristil vsako priložnost, ki se mi pojavi, in res vsak dan živel, kakor da je moj zadnji. Po povratku v aktivno življenje sem se že prvo poletje odpravil na prakso v Nemčijo, bil vseskozi aktiven kot predsednik društva Študentov kadrovskega menedžmenta, v prostem času pa začutil potrebo, da se aktiviram tudi, kar se kreativnosti tiče. Želja me je pripeljala do cirkuško-gledališke skupine, s katero smo prepotovali celo Evropo in imeli več kot 70 predstav.

Vse te izkušnje so me vodile do prve službe prodajnega predstavnika v IT podjetju. Pot sem nadaljeval kot vodja kabineta na Ministrstvu za delo in obenem opravljal podiplomski študij Menedžmenta kadrov in delovnih razmerij. Kasneje sem se kalil v tehnološkem start-upu, nato pa naletel na odprto pozicijo idejnega managerja na Halcomu, kar mi je zvenelo zelo seksi. Po uspešnem razgovoru sem postal prvi idejni manager v Sloveniji in bil zadolžen za razvoj inovativne kulture zaposlenih ter skrbel, da ustrezna ideja čim hitreje pride do končne realizacije oziroma prototipa. Ugotovil sem, da je to poklic prihodnosti, zato sem temu posvetil tudi svojo magistrsko nalogo in kasneje kot idejni manager odprl svoj s.p. Hkrati pa sem takrat dobil povabilo, da se pridružim ekipi MBILLS, ki je dejansko ena prvih idej, ki smo jo razvijali v Halcomu. Iz ideje smo ustvarili produkt in nato tudi spinoff podjetje. To me je pripeljalo do točke, kjer sem sedaj. Verjamem pa tudi, da sem vsak korak v karieri, ki sem ga naredil, uspel narediti ravno zaradi podpore svoje žene Vesne in družine, za kar sem ji še danes hvaležen.

S kakšnimi osebnimi izzivi se soočaš pri vodenju ekipe MBILLS?

Kako se še danes učiš in nadgrajuješ svoje znanje?

V intenzivnem urniku si vedno rezerviram čas, da se izobražujem na finančnem področju, predvsem kar se tiče nove zakonodaje in novih regulativ. Če je le priložnost, rad preberem kakšno strokovno knjigo, ki kaže drugačen pogled na vodenje in menedžment. Poleg tega moram reči, da sem vesel in si štejem v čast, da imam lahko za mentorja Matjaža Čadeža, ustanovitelja Halcoma, ki ima dolgoletne izkušnje, katere prenaša name. Veliko me je naučil tudi osebni strateg Bogo Seme.

Kot pa sem že nakazal – veliko se naučim tudi od otrok. Predvsem, ko prihaja do situacij, ko se katera od hčerk razjezi in je treba reševati situacijo (smeh). Na njih najlepše vidim, kako se splača biti vztrajen.

Kako pa to vztrajnost implementiraš pri sebi in pri MBILLS?

V prostem času se sedaj ukvarjam z jogo in funkcionalno vadbo v gimnastičnem centru. Najbolj zanimivo je, ko padeš iz enega sveta in se na novo učiš abecede. Takrat je najtežje. Ampak ravno z vztrajnostjo nekaj, kar je preteklo vajo delovalo še nepredstavljivo in zelo naporno, z naslednjo vajo postane veliko lažje in bolje. Cilj je, da na koncu iz napora postaneš uglašen instrument in lahko najdeš svojo simfonijo.

Verjamem, da je tudi v poslu enako. Na začetku, ko poskušaš nekaj novega, ko pretresaš tako uveljavljen sistem, ki ima več kot 40 let tradicije, je zelo naporno. Včasih dobiš tisti občutek, ko se sprašuješ: “Ali mi je res tega treba?” A potem vseeno vztrajaš in korak za korak hodiš v pravo smer, kar potrjujejo rezultati.

Imaš kakšen poseben način, na katerega motiviraš sodelavce?

Če je le priložnost, jih zjutraj, presenetim s kakšnimi sladkarijami ali pa z rogljiči, sadjem. Vesel sem, ko najdemo čas, da se družimo, hkrati pa tudi vedo, da se lahko name obrnejo kadarkoli želijo – s problemom ali vizijo. Moja vrata so vedno odprta, telefon pa je tudi vedno na razpolago.

Kaj pa osebna motivacija – kaj ti jo daje?

Kaj so največje prednosti pestrosti ekipe? Verjetno je ena izmed njih raznolikost perspektiv.

Ravno to je – način razmišljanja. Če bi bili vsi znotraj istega profila, znotraj iste izhodiščne panoge, bi to s sabo prineslo vkalupljen način razmišljanja. Kot idejni manager sem imel vedno prakso, da smo že v začetku, ko se je ideja pojavila, sestavili mešano ekipo v smislu profilov in oddelkov.

Enako je v poslovanju. Vidimo, da je delo z ljudmi z različnimi perspektivami veliko bolj kvalitetno. Če se recimo kolegica iz laboratorijske biomedicine z njenim načinom sistematičnega razmišljanja poveže s kolegico, ki je psihologinja, je to super kombinacija.

Osebno sem res zelo zadovoljen, da smo se našli ljudje iz tako različnih strok, ki verjamemo v isti cilj. 

Sledenje istemu cilju je zagotovo nujno za uspeh. Kaj pa sicer je tisti dolgoročni cilj MBILLS? Kam lahko mBills gre oziroma pride v naslednjih letih?

Potencial in razvoj vidim ravno v situacijah, kjer mBills lajša vsakdan. Pohvalimo se lahko recimo z najhitrejšim načinom plačevanja. V dveh sekundah je račun na enostaven način potrjen, plačan in s celotno specifikacijo prikazan v mBills aplikaciji.

mBills gre torej v smeri platforme, ki povezuje trgovce in izdajatelje računov vseh oblik z uporabniki. Na tej relaciji ustvarja most in prostor za takojšnja plačila. Do sedaj smo pokrili že vse od e-računov, do plačevanja tako na spletnih kot prodajnih mestih in plačevanja na avtomatih s hrano in kavo.

A vizija je, da se z mBills pojavimo v vsaki situaciji, kjer je plačevanje prisotno in s tem pokrijemo tako imenovan zadnji meter plačila. Nameravamo prodreti na tuje trge, za kar verjamemo, da nam je omogočeno predvsem s tako močnim poslovnim partnerjem, kot je Petrol. Hkrati pa imamo dovoljenje Banke Slovenije, ki velja za področje celotne Evropske Unije. Naša vizija in cilj je, da se na koncu plačuje le še z mBills.

Kako pa sam, glede na svoj življenjski slog, najbolj uporabljaš mBills?

Prej si omenil veliko prostočasnih aktivnosti – ti te doprinesejo k boljšemu delu v službi?

Vem, da če tega ne bi počel in bi deloval samo v tempu delavnika, na dolgi rok ne bi zdržal vseh pritiskov. Moram potrkati, ampak že dolgo nisem zbolel. Enostavno moraš znati spustiti določene misli, stvari pogledati z distance in si vzeti čas za počitek.

Res je, naša družba je danes vpeta v izjemno hiter ritem življenja. Se ti zdi, da mBills prispeva tudi k razbremenitvi posameznika?

Iskreno verjamem, da ja. mBills lahko precej časovno razbremeni vsak dan. Naše poslanstvo namreč ni samo to, da uveljavimo enoten standard mobilnega plačevanja, ampak ustvarjati tudi pozitivne posledice, ki iz tega izhajajo.

Če začnem z ekološkimi posledicami, ne bo več toliko posekanih dreves in izpustov. Zbližujejo se uporabniki in podjetja, ustvarja se boljša, transparentnejša družba, ki jo elektronski svet omogoča, ne smemo pozabiti niti na boljšo finančno pismenost. Verjamemo, da že mlade navajamo, da se naučijo gospodarno ravnati s svojim denarjem, v Sloveniji pa ustvarjamo prostor, kjer se razvijajo talenti in kjer se Slovenci zavedamo, da smo narod inovatorjev.

Kot MBILLS smo prisotni tudi pri projektu, kjer šole in vrtce spodbujamo k prehodu od papirnatih položnic k pošiljanju e-računov. V primeru, da bi se celotna populacija šoloobveznih otrok prestavila na e-račune, bi to po ocenah pomenilo 7 milijonov prihranka na leto za državo. Predstavljajte si, kaj vse se da narediti s tem denarjem. Če smo torej angažirani tudi na tak način, lahko veliko doprinesemo in vzpostavimo neko trajnostno okolje.